Dan po uvedbi peš cone ob Koloseju in tri dni po pravnomočni obsodbi Berlusconija za davčnega utajevalca

Italija
Berlsconi Italija Italia

Ali se motim, ali pa se samo v Rimu lahko nekdo razburja, ker so za zasebni promet zaprli cesto ob Koloseju? Govorimo o približno 500 metrih ulice ob enem svetovno najbolj znanih kulturno-zgodovinskih spomenikov, ki je hkrati tudi krožišče, nepogrešljivo za mestni promet. Razburjajo se prebivalci sosednjih sosesk, ker so jim odvzeli parkirišča in ulico pod oknom spremenili v enosmerno. Razburja se prodajalec, ker kupec ne bo mogel parkirati v tretji vrsti, da skoči k njemu po čike. Razburja se prodajalec okvirjev, ker bo moral zapreti, saj k njemu hodijo ljudje z velikimi predmeti, ki jih morajo z avtomobilom pripeljati do vrat.

Ali se motim, ali pa se samo v Rimu lahko zgodi, da promet na cesti stoji ali poteka po polžje, ker na enem od dveh pasov dvopasovnice stojijo avtomobili s štirimi prižganimi lučmi, medtem ko je voznik skočil v trgovino? Kot bi vozniki na Celovški cesti v Ljubljani puščali avtomobile na desnem pasu, da skočijo po burek ali kruh, mestni avtobus pa bi, ko bi se prebijal mimo njih, zaprl še levega.

Kako si lahko ogorčen, če so nekoga po več let trajajoči tožilski preiskavi in po sedem let trajajočih procesih na prvi in drugi stopnji tri neodvisna sodišča obsodila, ker je sistematično utajeval davke? Zakaj je ta človek zate še vedno nedolžen? Ker v državi, ki ima visoke davke, utaja ni greh, pač pa stvar preživetja.

Italijani so z več kot 45-odstotno obdavčitvijo prihodka med najbolj obdavčenimi prebivalci Evrope, prav tako med največjimi v Evropi je tudi davčni pritisk na podjetja. Država se je ujela v začaran krog: zaradi utajevanja ima v državni blagajni manj denarja, zato davke viša in račun za utajo izstavlja tistim, ki davke plačujejo.

Po ocenah italijanske finančne policije v Italiji vsako leto uide za 300 milijard evrov prihodka, državna blagajna pa je zato ob davek v višini od 100 do 120 milijard evrov. Italijani po podatkih Banke Italije samo pri davku na dodano vrednost na leto utajijo 30 milijard evrov; skoraj toliko, kolikor naj bi v treh letih prihranili z varčevalnimi ukrepi prejšnje tehnične vlade premiera Montija.

 

Fotografija: Wikimedia Commons


To spletno mesto uporablja piškotke, da z njimi lažje zagotavlja storitve, prilagaja oglase in analizira promet. Če uporabljate to spletno mesto, se strinjate z uporabo piškotkov. Več informacij

To spletno mesto uporablja piškotke, da z njimi lažje zagotavlja storitve, prilagaja oglase in analizira promet. Če nadaljujete z uporabo tega spletnega mesta, ali kliknete Sprejmem, se strinjate z uporbo piškotkov.

Zapri